Obravnava otrok in mladoletnikov

Obravnava otrok zunaj sodnega postopka

Center za socialno delo prične z obravnavo otrok izven sodnega postopka, kadar pridobi obvestilo tožilca ali policije o sumu storitve prekrška ali kaznivega dejanja, kar pomeni, da obravnava mladoletnika v predkazenskem postopku sledi sprejemu informacije o sumu storitve kaznivega dejanja tega mladoletnika. Obravnavajo ter pomagajo pa tudi otrokom s težavami v odraščanju, kjer ni bilo storjeno kaznivo dejanje. Strokovni delavci opravijo razgovor z mladoletnikom ter njegovimi starši, lahko jih tudi obiščejo na domu in sami spoznajo njihovo sredino v kateri živijo. Potrebno je ugotoviti, na kakšen način mladoletniku pomagati, poiskati možne načine njihovega reševanja, ter ga pri tem podpirati. Mladoletnika lahko vključijo tudi v različne programe. Po končanem postopku, center za socialno delo pošlje tožilcu poročilo in mnenje o smotrnosti postopka zoper mladoletnika.

Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/04 UPB in spremembe); Zakon o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 96/04 UPB2 in spremembe); Zakon o prekrških (Ur.l. RS, št. 55/05 UPB2 in spremembe)

Delo z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj

Veliko staršev se srečuje z vprašanji, ko njihovi mladoletni otroci storijo kaznivo dejanje, zanima jih kaj lahko naredijo, kako poteka postopek.

Mladoletniki so :

  • mlajši mladoletniki od 14 do 16 leta,
  • starejši mladoletniki od 16 do 18 leta,
  • od 18 do 21 leta pa so mlajši polnoletniki.

Ta delitev je pomembna zaradi vrste vzgojnih ukrepov in kazni.

Otroci do 14 leta kazensko niso odgovorni, to pomeni, da jih se ne obravnava na sodišču.

Center za socialno delo dobi obvestilo o storjenem kaznivem dejanju otroka in opravi razgovor s starši in otrokom, ter jim poda informacije o možnih socialno varstvenih storitvah.

Ko mladostnik dopolni 14 let postane kazensko odgovoren. Po prejemu ovadbe, ki jo poda policija, tožilstvo zahteva uvedbo pripravljalnega postopka. Postopek zoper mladoletnika se lahko uvede za vsa kazniva dejanja samo na zahtevo tožilca.

O uvedbi pripravljalnega postopka je obveščen Center za socialno delo, si mora v skladu z 469.čl. Zakona o kazenskem postopku pridobiti podatke o mladostnikovi zrelosti, okoliščinah in razmerah v katerih živi in vse druge okoliščine, ki se tičejo mladostnikove osebnosti. Opravi se razgovor s starši in mladoletnikom ter se pripravi poročilo za sodišče.

Center za socialno delo izrečene vzgojne ukrepe izvaja oziroma jih spremlja in o tem v rednih časovnih presledkih, na zahtevo sodišča obvešča sodnika.

V primerih ko gre za izrek zavodskega ukrepa ali mladoletniškega zapora, pa Center za socialno delo oziroma strokovni delavec sodeluje z zavodom ali zaporom.

Strokovni delavci Centra za socialno delo so prisotni na sejah senata in glavnih obravnavah.

Javnost je izključena pri obravnavi mladoletnikov.

Staršem in mladostniku se ponudi osebna pomoč ali druge storitve, lahko se jih napoti tudi v druge institucije in nevladne organizacije.

Vzgojni ukrepi se izrekajo z namenom vzgojno vplivati na mladoletnika.

Izrednega pomena je sodelovanje staršev,ki otroka najbolje poznajo, saj se lahko z njihovo pomočjo pripravi ustrezen načrt dela in zastavijo cilji v skladu z potrebami in zmožnostmi mladoletnika.

Šolanje ima velik pomen za mladoletnika, v primeru, ko pride do prekinitve šolanja, je mladoletnik še bolj ogrožen, saj svoje potrebe običajno skuša zadovoljevati na neustrezen način (izvrševanje kaznivih dejanj, zloraba alkohola in ilegalnih drog). V toku obravnave skušamo skupaj z mladostnikom in njihovimi starši usmerjati mladoletnika k ustreznejšim načinom zadovoljevanja potreb, nadaljevanju šolanja, ponovni vključitvi v šolanje….

Strokovni delavci se povezujemo z vsemi drugimi v socialni mreži mladoletnika (šole, zdravstvo, nevladne organizacije..) da bi našli za mladoletnika in skupaj z njim, način, ki bi bil zanj ustrezen in realen.

Pri prvem stiku s starši in mladostnikom je pomembno vzpostaviti zaupen odnos, razložiti postopke in pristojnosti Centra in načine pomoči “socialno varstvene storitve”.

Priprava mladoletnika na sodelovanje je prvi korak, v kolikor uspemo razložiti naše delo tako, da mladoletnik začuti, da mu lahko in želimo pomagati, je velika verjetnost, da bo tudi sam bolj angažiran in pripravljen sprejeti svoj del odgovornosti.

Strokovni delavci se dodatno strokovno izobražujemo, uporabljamo različne svetovalne metode in tehnike, uporabljamo timski pristop pri obravnavi mladoletnika, vse skupaj z namenom, da bi lahko ponudili ustrezno pomoč.

Tako kot je mladoletnik v stiski, z izvrševanjem kaznivih dejanj običajno opozarja nase in na svoje težave, tako tudi starši rabijo podporo in možnost zase, da se pogovorijo, kako naprej in kaj lahko sami naredijo.

Pri vzgoji odraščajočega najstnika se starši srečujemo s težavami glede postavljanja mej, komunikacije, hitrimi spremembami razpoloženja in vedenja, tako, da včasih kljub najboljšim namenom ne vemo, kako dalje.

Prav tu pa je prostor, da skupaj s starši združimo moči in strokovno znanje in mladostniku stojimo ob strani.

Potek postopka in vzgojni ukrepi za mladoletnike so navedeni v:

Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) – Postopek proti mladoletnikom

V tem poglavju so zajete pravice, ki jih ima mladoletni storilec kaznivega dejanja, kdo je navzoč v postopku, pravica do zagovornika, vloga Centra za socialno delo, navodila, da se postopek čim hitreje zaključi.

Namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike je, da se mladoletnim storilcem kaznivih dejanj z varstvom in pomočjo, z nadzorom nad njimi, njihovih strokovnim usposabljanjem in razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovijo njihova vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj.

Vrste vzgojnih ukrepov:

  1. Ukor
  1. Navodila in prepovedi
  • osebno se opravičiti oškodovancu
  • poravnati se z oškodovancem
  • redno obiskovati šolo
  • usposabljati se za poklic ali sprejeti zaposlitev
  • nastaniti se pri določeni družini, domu ali drugje
  • opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalnih skupnosti
  • zdraviti se v ustrezni zdravstveni organizaciji
  • obiskovati vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo posvetovalnico
  • udeležiti se programov socialnega treninga
  • opraviti preizkus znanja prometnih predpisov
  • prepoved vožnje motornega vozila

Omenjena navodila in prepovedi se lahko izrečejo kot samostojni vzgojni ukrep ali pa skupaj z drugim vzgojnim ukrepom.

  1. Nadzorstvo organa socialnega varstva

Ta vzgojni ukrep se izreka če mladoletnik trajneje potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo, ukrep se izreka za najmanj eno leto in ne več kot tri leta.

  1. Oddaja v vzgojni zavod

Ta vzgojni ukrep se izreče v primeru, da mladoletnik potrebuje stalen nadzor in strokovno vodstvo, časovno je omejen na najmanj 1 leto in največ 3 leta.

  1. Oddaja v prevzgojni dom

Ukrep oddaje v prevzgojni dom se izreka v primerih ko gre za težja kazniva dejanja, ponavljanje kaznivih dejanj oziroma če so bili prej izrečeni drugi vzgojni ukrepi, ki niso dosegli namena vzgoje in prevzgoje. Tudi tu je omejitev najmanj 1 leto in največ tri leta.

  1. Oddaja v zavod za usposabljanje

Če je mladoletnik moten v duševnem ali telesnem razvoju mu sme sodišče izreči namesto oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom oddajo v ustrezen zavod za usposabljanje. V zavodu sme mladoletnik ostati dokler je to potrebno za njegovo zdravje, varstvo in usposabljanje vendar najdlje tri leta.

Izrečene vzgojne ukrepe se lahko nadomesti z drugimi, če zato nastopijo okoliščine, možnost pogojnega odpusta v času izvrševanja zavodskega ukrepa.

Starejšemu mladoletniku sme sodišče izreči tudi denarno kazen če ima svoje dohodke.

V primerih ko gre za kaznive dejanje za katero je zagrožena kazen zapora pet ali več let, se lahko izreče kazen mladoletniškega zapora.

Predkazenski postopek:

161.a člen ZKP – državni tožilec sme ovadbo za kazniva dejanja za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let, odstopiti v postopek poravnavanja.

V četrtem odstavku 161.čl. ZKP je opredeljeno:

če se vsebina sporazuma nanaša na opravljanje splošno koristnega dela, izvajanje sporazuma pripravijo in vodijo Centri za socialno delo ob sodelovanju poravnalca , ki je vodil poravnavanje in državnega tožilca.

Postopek poravnave izpeljejo poravnalci.

npr.: če mladoletnik povzroči škodo na fasadi “pisanje grafitov” se lahko v postopku poravnave, škoda poravna z opravičilom, delom ali plačilom škode, naredi se zapisnik in sklene sporazum o poravnavi. Predhodno se pridobi soglasje za postopek poravnavanja tako s strani storilca kaznivega dejanja, kot oškodovanca.

Po uspešno izvedenem postopku poravnavanja tožilec ovadbo zavrže.

466.člen ZKP – kadar gre za kaznivo dejanje za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let se lahko tožilec odloči, da ne bo uvedel kazenski postopke, čeprav obstajajo dokazi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, če spozna, da postopek ne bi bil smotrn.

Tožilec lahko v skladu s tem členom zakona zahteva od organa socialnega varstva mnenje o smotrnosti nadaljevanja postopka proti mladoletniku.

162.člen ZKP – odloženi pregon

Državni tožilec sme s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja:

  1. odprava ali poravnava škode,
  2. plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povračilo škode žrtvam kaznih dejanj,
  3. oprava kakšnega splošno koristnega dela,
  4. poravnava preživninske obveznosti,

Če državni tožilec določi nalogo odprave škode iz 1.točke ali nalogo iz 3. točke prvega odstavka tega člena, izvajanje dela pripravijo in vodijo Centri za socialno delo ob sodelovanju državnega tožilca.

V naštetih zavodih in društvih lahko mladoletniki ali v skladu s 77/6.čl. KZ RS opravljajo delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti ali pa v skladu s 162/3.čl. ZKP oprava kakšnega splošno koristnega dela.

Prav tako pa lahko v skladu z izrečenim vzgojnim ukrepom sodnika za prekrške 36/3.čl. Zakona o prekrških opravljajo delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti.
Center za socialno delo izvaja izrečene vzgojne ukrepe ali naloge v okviru odloženega pregona od leta 2004. Izkušnje so pozitivne, saj mladoletniki lahko s svojim delom ( aktivno lastno udeležbo) zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivih dejanj ali prekrškov.

Center za socialno delo je pristojen za pripravo in izvajanje izrečenih vzgojnih ukrepov v skladu z Zakonom o prekrških, peto poglavje Vzgojni ukrepi in sankcije za mladoletnike:

Proti mladoletniku, ki še ni star 14 let ni mogoče voditi postopka ali izreči sankcije za prekrške. Mladoletniku, ki je ob storitvi prekrška bil star 14 let ni pa še dopolnil 16 let se smejo izreči le vzgojni ukrepi. Namen vzgojnih ukrepov je, da se z nasveti in opozorili, varstvom in pomočjo mladoletnim storilcem prekrškov, in z razvijanjem njihove osebne odgovornosti zagotovita vzgoja in pravilen razvoj;namen drugih sankcij za mladoletnike pa tudi vplivati na mladoletne storilce prekrškov, da ne bi ponavljali prekrškov, kot tudi na druge mladoletnike, da ne bi delali prekrškov.

Vrste vzgojnih ukrepov:

  • ukor
  • navodila in prepovedi
  • nadzorstvo

Mladoletnemu storilcu prekrškov se sme izreče samo eden od vzgojnih ukrepov.

Navodila in prepovedi 36.člen ZP:

  • redno obiskovati šolo
  • opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti
  • opraviti preizkus znanja prometnih predpisov
  • prepoved vožnje motornega vozila…
  • obvezno obiskovanje vzgojne, poklicne, psihološke ali druge posvetovalnice

Nadzorstvo 37.člen Zakona o prekrških

Če mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo in je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj, mu sodišče izreče nadzorstvo staršev, posvojiteljev, rejnika ali skrbnika, ali organa socialnega varstva.

Nadzorstvo sme trajati najdlje 1 leto, po šestih mesecih izvrševanja tega ukrepa lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog pooblaščenega organa socialnega varstva ustavi njegovo izvrševanje, če ugotovi, da je namen takega ukrepa dosežen.

40.člen ZP govori o tem, da je mogoče izreči vzgojni ukrep, razen nadzorstva tudi polnoletnemu storilcu prekrška, ki ga je storil kot mladoletnik, če bi bilo to glede na naravo prekrška, glede na njegove osebne lastnosti in druge okoliščine smotrno.