Varstvo otrok in mladostnikov

Skrbništvo nad mladoletnimi osebami

Namen skrbništva nad mladoletnimi osebami je, da se s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razvije osebnost mladoletnih varovancev in da se varovanci usposobijo za samostojno življenje in delo. Zajema tudi skrb za mladoletnikovo premoženje, pravice in koristi. Pod skrbništvo se postavi mladoletnika, ki nima staršev ali za katere starši ne skrbijo. Skrbnik mladoletnika je dolžan skrbeti enako kot starši za mladoletnika.

Center za socialno delo mora ukreniti vse potrebno za varstvo pravic in koristi osebe, kadar izve, da je nekoga potrebno postaviti pod skrbništvo. Pobudo za postavitev skrbnika mladoletni osebi lahko dajo matičar, upravni in drugi organi, kadar pri opravljanju dolžnosti zvedo za tak primer, najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje, podjetja, krajevne skupnosti in druge organizacije ter skupnosti. V pobudi se navedejo razlogi za postavitev pod skrbništvo, lahko se predlaga tudi osebo, ki bi opravljala to nalogo.

V odločbi, ki jo izda center za socialno delo, se natančno določi obseg skrbnikovih pooblastil in nalog. Center za socialno delo spremlja delo skrbnika, kateri mora centru najmanj enkrat letno poročati o svojem delu. Iz poročila mora biti razvidna skrb za varovanca, za njegovo zdravje, vzgojo in izobraževanje, nadzor nad upravljanjem in razpolaganjem z varovančevim premoženjem. V posebnih primerih pa lahko CSD tudi sam neposredno izvaja skrbniške naloge.

 

Postavitev skrbnika za poseben primer

Skrbnik za poseben primer se mladoletni osebi postavi zaradi zaščite pravic in koristi otroka, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice v primeru spora med otrokom in starši, za sklenitev posameznih pravnih poslov med njimi ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju (npr. v postopku dedovanja, odtujitev ali obremenitev premoženja, v postopku izpodbijanja očetovstva idr.). Pri tej obliki skrbništva določi center za socialno delo obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic, pri čemer upošteva okoliščine vsakega posameznega primera.

Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/04 UPB in spremembe); Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil (Ur.l. SRS, št. 18/89)

 

Privolitev odtujitve ali obremenitve otrokovega premoženja, odobritev pravnih poslov otroka

Starši smejo odtujiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje, izobrazbe ali če to zahteva kakšna druga njegova korist.

Vlogo za odobritev pravnega posla lahko podajo starši oz. zakoniti zastopnik otroka. V vlogi je potrebno natančno navesti, kaj predstavlja otrokovo premoženja, kateri del premoženja otroka bi želeli odtujiti oz. obremeniti in za katere otrokove potrebe bo denar porabljen.

Za vlogo se plača upravna taksa.

Dokumenti, ki jih je potrebno priložiti vlogi:

  • rojstni list otroka,
  • dokazilo o lastništvu premoženja (pogodba ali osnutek pogodbe mora biti sestavljen pri odvetniku ali notarju),
  • osebni dokument zakonitega zastopnika otroka,
  • izjava otroka, starejšega od 10 let, da je seznanjen s postopkom in soglaša s pravnim poslom.

Center za socialno delo izda odločbo in preveri, ali je kupnina res namensko porabljena. Z odločbo se zaveže zakonitega zastopnika, da poroča centru o realizaciji.

 

Rejništvo

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok nameščenih v rejniško družino in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. V rejniški družini   se otrokom omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Center za socialno delo namesti v rejništvo otroka, ki nima svoje družine, otroka, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živi. V rejništvo se lahko odda tudi otroka, ki mu je potrebno usposabljanje v skladu s posebnimi predpisi (otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju). Center za socialno delo odda otroka v rejništvo s privoljenjem staršev oziroma roditelja, pri katerem otrok živi. V primeru, ko starši ne uvidijo ogroženosti otrok in ne pristanejo na začasno namestitev v rejniško družino, ukrepa center za socialno delo, v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Načeloma je ukrep rejništva kratkotrajen. V individualni projektni skupini, ki je oblikovana za vsakega otroka posebej, se načrtuje in predlaga ustrezno ravnanje in strokovna obravnava otroka ter spremljanje otroka v rejniški družini. Cilj je, da si vsi udeleženi prizadevajo za odpravo težav v matični družini, zaradi katerih je otrok v rejništvu in da se otrok čim prej vrne nazaj v družino.

Vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti podajo zainteresirane družine na krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer so seznanjeni z namenom rejništva, s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kot rejniki, s postopkom pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, načinom dela v rejništvu ter s pravicami in dolžnosti rejnikov.

Rejnik je lahko polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, ne sme mu biti odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, in ne sme živeti z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica.

Center za socialno delo izdela oceno primernosti rejniške družine. Komisija za izbor pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa odloči o primernosti družine in izbrane napoti na usposabljanje.

Delo rejnika nadzoruje center za socialno delo, ki vodi postopek ter z njim podpiše pogodbo. Rejnik je za posameznega rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Za rejnike se organizirajo predavanja in izvajajo usposabljanja.

Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/04 UPB in spremembe); Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur.l. RS, št. 110/02 in spremembe); Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur.l. RS, št. 54/03 in spremembe).

 

Posvojitve

Posvojitev je posebna oblika varstva mladoletnih otrok s katero nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot je med starši in otroci. Posvojitev je trajnega značaja in se ne more razvezati. Postopek poteka na centru za socialno delo po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja.

V posvojitev se sme dati samo mladoletni otrok, čigar starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. Takšna privolitev roditelja ni potrebna kadar mu je bila odvzeta roditeljska pravica, ali kadar roditelj trajno ni sposoben izraziti svoje volje, kar sodišče ugotovi v posebnem postopku

Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, kateri ni bila odvzeta roditeljska pravica in ki je poslovno sposobna in je vsaj 18 let starejša od posvojenca. Oseba, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca ali ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist, ne more biti posvojitelj. Zakonca lahko samo skupaj posvojita otroke, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca.

Par, ki se odloči, da bo podal vlogo za posvojitev otroka, vloži vlogo z življenjepisom in ustreznimi dokazili na krajevno pristojen center za socialno delo. Center za socialno delo ugotavlja primernost kandidata in izdela mnenje o primernosti. V kolikor par izpolnjuje pogoje za posvojitev otroka, se uvrsti na listo kandidatov za posvojitev.

Pravna podlaga: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/04-UPB in spremembe)